Divje zveri Afrike

Levov, gepardov in medvedov naj v okolici Majiwe ne bi bilo. Med daleč najbolj krvoločne zveri sodi (naših) sedem psov. Čistokrvni afriški dokolenarji Neli, Rita, April, Peter, Anja, Maj in Špela zaposleni kot čuvarji posesti so v prostem času strah in trepet sosedovih kokoši in ovac ter raj domačih bolh. Malo manj krvoločni so plazmodiji, povzročitelji malarije.

Slab glas malega komarja Anopheles in njegovih pikov seže preko meja tropskega sveta. A ubožec je le prevozno sredstvo za resničnega krvnika, plazmodija. Podobno kot sedeža japonskega avtomobilskega giganta ne moremo kriviti za črede prenatrpanih Toyot Hiace na Kenijskih cestah. Matatuji so ekspresni medkrajevni javni transport ki, v nasprotju s Kenijskimi predpisi vozi po desni, domuje v mrtvem kotu, sprevodnik pa praviloma “surfa” na desnem boku avtomobila skozi odprta drsna vrata. In čeprav je na prvi pogled težko verjeti, niti pribljižno niso razlog za toliko obiskovalcev bolnišnic kot mali plazmodiji.

Simptomi malarije so raznoliki. Glavobol, bolečina v sklepih, utrujenost, slabost, bruhanje, vročina, mrzlica, driska in splošna oslabelost. Klinična slika pa se razprostira od lažje nevšečnosti do ledvične odpovedi, konvulzij, izgube zavesti in, v kolikor je nezdravljena, smrti. V Majiwi kot orožja prve linije uporabljamo zdravilo Cofanart. Kombinacija artemetra in lumefantrina ima eno najbolj priročnih pakiranj. Najmanjši vzamejo eno, odrasli pa štiri tablete, dvakrat na dan, tri dni. Ravno toliko kot jih je v enem pakiranju. Ob bruhanju je potrebna injekcija Artemetra v zadnjico, hude malarije s težjo nevrološko simptomatiko pa zaradi potrebe po večdnevni intravenozni terapiji na dvanajst urne intervale napotimo v katero izmed sosednjih, večjih bolnišnic.

Obale Viktorjinega jezera so idealne za uspevanje komarjev in plazmodijev. V primežu lokalnih evolucijskih vzvodov se je med plemenom Luo razširil gen za nekoliko drugačno obliko hemoglobina, ki omogoča večjo odpornost pred okužbo in preživetje v otroštvu. Če pa v genski loteriji novorojenček zadene dve kopiji gena, torej ga prejme tako od očeta, kot od mame, z njima prejme tudi bolezen imenovano anemija srpastih celic. 60% vseh bolnikov s srpasto anemijo v Keniji pripada ravno plemenu Luo, zaradi visoko-malaričnega okolja v katerem že stoletja prebivajo. Podobna posledica lokalnih evolucijskih vzvodov so tudi endemično povišane vrednosti jetrnih testov med moško populacijo nekaterih slovenskih vasi. Eritrocoti, nosilci hemoglobina, pri srpasti anemiji spremenijo obliko, raspadajo, povzročajo mašenje kapilar, kar se stopnjujejo v boleče okluzivne krize. Poleg slabše funkcionosti eritrocitov je zmanjšano tudi njihovo število. Po naših izkušnjih jih nismo nikoli namerili več kot 8 gramov na deciliter (po naše 80 g/L). Zaradi funcionalne asplenije ob ponavljajočih se “kapeh” vranice so bolnik bolj nagnjeni k določenim tipom okužb. Zaradi potrebe po vseživljenski dragi medicinski oskrbi tako večina pacientov z anemijo srpastih celic v Keniji žal premine mladih, med dvajsetim in štiridesetim letom

Petletnik, ki se je v januarju oglasil v naši ambulanti, je imel obsežen absces na nartu, zaradi katerega ni mogel obremeniti noge. Ob meritvi hemoglobina smo pri priči posumili na, kasneje potrjeno, anemijo srpastih celic. Absec smo drenirali, rano prevezovali trikrat tedensko, in ob podporni terapiji železa, folne kisline in hidroksiuree, ki zmanjša pogostost kriz, ter dodatkom Plumpy’nuta (o njem več naslednjič) se je rana skoraj zacelila. Iz pete je poskočil na petdeseto percentilo teže za svojo starost. Deček sedaj celo teče. Ravno pravi čas, kajti s prvim marčevskim dežjem so se ceste Majiwe spremenile v blatne muholovke, ki prizanesejo le poskočnim fantom.

Zapis je nastajal toliko časa da se je sušna doba prelila v vsakodnevne nalive. Ob gromu dežnih kapel na salonitke naše strehe obljubljamo, da se slišimo v naslednjem tednu. Wanere Tich-Ang’wen.

Scroll to Top